Tom Puc, S56G (ex S57TWS) ; Ledine 157, 5000 Nova Gorica ; tom@s56g.net ; http://aprs.hamradio.si/

Zgodba o APRS ali povratek odsluženih TNCjev (2.del)

 

Če smo v prejšnjem delu smo si spoznavali APRS preko opisa njegovih lastnosti, je v tem nadaljevanju napočil čas, da si ogledamo njegovo delovanje.

 

Razširjanje APRS paketov

 

Na kratko preglejmo vse načine naslavljanja APRS paketov. Kot se gotovo spomnite iz mnogih člankov o protokolu ax.25, običajen okvir vsebuje naslov (tj. pozivni znak in njegov –ssid) pošiljatelja , naslovnika in še do osem naslovov digipiterjev. Za začetek se stvari zapletejo s tem, da je naslovnik lahko:

-          generični APRS naslov (AIR, ALL, AP, BEACON, CQ, GPS, DF, DGP, DRILL, DX, ID, JAVA, MAIL, MICE, QST, QTH, RTCM, SKY, SPACE, SPC, SYM, TEL, TEST, TLM, WX, ZIP in še kaj)

-          generični APRS naslov s simbolom (GPSxyz, GPSCnn, GPSEnn, SPCxyz in SYMxyz , kjer nn in xyz pomenijo številko simbola iz tabele , tako da lahko na zemljevidu programi prikažejo sličico že kar iz naslova okvirja)

-          oznaka programske opreme APRS postaje (APCxxx je APRS/CE, WindowsCE ; APDxxx je Linuxov aprsd strežnik ; APExxx je PIC-Encoder …)

-          MIC-E kodirani podatki (po posebnem algoritmu v sedem bajtov stlačeni podatki o geografski poziciji in statusu mobilne postaje)

-          kakršenkoli dogovorjeni niz za izmenjavo podatkov v skupini radijskih postaj (npr. VOZELJ)

 

Številka –ssid v naslovniku lahko pomeni posebno obravnavo okvirja:

-          če je –0, potem se naslovi digipiterjev obravnavajo kot običajna pot VIA : paket bo po vrsti potoval od enega do drugega,

-          če je –ssid različen od nič, se paket usmerja po določeni smeri oziroma opravi predvideno število skokov ( npr. –8 pomeni, da bodo inteligentni digipiterji paket poslali severno ležečemu digipiterju, -9 južnemu, -10 vzhodnemu ipd. ; več o tem najdemo v dokumentaciji protokola APRS)

 

Tudi –ssid pošiljatelja lahko nosi informacijo o tipu postaje, ki je okvir oddala:

 

ssid –0

brez ikone,

ssid –8

gliser,

ssid –1

rešilec,

ssid –9

avtomobil,

ssid –2

avtobus,

ssid –10

Motorno kolo,

ssid –3

gasilski avto,

ssid –11

balon,

ssid –4

bicikel,

ssid –12

terensko vozilo,

ssid –5

jahta,

ssid –13

kamper,

ssid –6

helikopter,

ssid –14

tovornjak,

ssid –7

letalo,

ssid –15

Kombi

 

No, to še ne pomeni, da je S55AOP-5 jahta, saj so simboli iz –ssid najmanj zanesljiv indikator tipa APRS postaje. Kot bomo kasnje videli, je temu namenjen podatek iz podatkovnega polja okvirja.

 

Prilagajanje obstoječega paketnega omrežja na vso to zmedo pri naslovih APRS okvirjev je zelo neprijetno delo.

 

V prejšnjem nadaljevanju smo si že ogledali nekaj tipov generičnih naslovov v seznamu digipiterjev (VIA naslovi).

 

RELAY je alias, ki naj bi ga poznala vsaka VHF APRS postaja. Omogoča, da se vsak paket enkrat digipita preko vseh postaj v dometu. RELAY se nadomesti s pozivnim znakom postaje, ki je ponovila paket.

 

WIDE je alias, ki namenjen visokoležečim APRS digipiterjem. Digipitan paket ohrani naslov WIDE, le da mu dvigne zastavico H (tako da drugi WIDE digipiterji paketa ne pošiljajo naprej). Pri tem ne vemo, preko katerega digija se je okvir prenesel. Problem je tako na dlani: pot WIDE,WIDE,WIDE pomnoži pakete tudi v smeri od koder so prišli. Prvi WIDE digi pošlje drugemu WIDE*,WIDE,WIDE , ki ga drugi vestno ponovi WIDE*,WIDE*,WIDE , ki ga prvi spet sliši in pridno ponovi še enkrat WIDE*,WIDE*,WIDE* in šele tu zmanjka sape okvirju.

 

TRACE je alias visokoležečih digipiterjev, ki prenesejo okvir naprej s tem, da zamenjajo ta alias s svojim pozivnim znakom. Tako ostane sled (trace) za okvirjem in digipiterji nimajo težav s problemom WIDE.

 

Novejše generacije digipiterjev poznajo tudi posebne odštevalne aliase:

 

WIDEn-N pomeni, da bodo WIDE digipiterji okvir naslovljen npr. na WIDE2-2 prenašali tako, da se mu bo pri vsakem prehodu odštel en –ssid dokler ne bo ta –0 . Pri tem si bodo digiji zapomnili preneseni paket (preko checksuma) in ga vsaj 28 sekund ne bodo ponavljali, tudi če ga bodo medtem še enkrat slišali. Ta postopek bistveno zmanjša nepotrebna ponavljanja okvirjev  na področjih z obilico digijev.

 

TRACEn-N deluje podobno, le da digi v seznam VIA doda svoj pozivni znak: digi S55YNG ponovi okvir s TRACE1-1 in mu spremeni seznam v S55YNG*, TRACE1-0 , ki ga sliši S55YKK in ga pošlje naprej še s S55YNG*, S55YKK* . Tako lahko lepo zasledujemo pot okvirja.

 

Med novejše načine sodi tudi usmerjeno geografsko digitipiranje preko –ssid , ki smo ga zasledili v opisu naslovnika. Inteligentni digipiterji tako lahko pakete usmerjajo na npr. digipiterje, ki ležijo severno.

 

Seveda lahko naše APRS okvirje naslavljamo neposredno na digipiterje. Še posebej, če se ne premikamo in poti lahko nastavimo na stalne sosede in digipiterje.

 

Nerodno napisane poti lahko povzročijo obilico popolnoma nepotrebnega prometa na že tako obremenjenih 144.800 MHz . Kombinacija WIDE,RELAY je že ena izmed takih. Tudi postavljanje visokoležečih digipiterjev zahteva kar nekaj koordinacije s sosedi. Zadnje čase povezave med APRS digipiterji raje naredimo preko linkov na drugih frekvencah oziroma okvirje čimprej prenesemo na internet preko IGATE prehodov.

 

Vsebine APRS paketov

 

Zdaj, ko smo pregledali naslavljanje APRS okvirjev, si oglejmo, kakšne informacije lahko nosijo v podatkovnem polju AX.25 paketa. Glavnih tipov, ki se ločijo po prvem bajtu v podatkovnem polju, je kar deset:

 

• Geografska pozicija, smer in hitrost premikanja,

• Goniometrični podatki

• Objekti

• Meteorološki podatki

• Telemetrija

• Sporočila, okrožnice in novice

• Poizvedbe

• Odgovori na poizvedbe

• Statusni podatki

• Razni drugi podatki

 

Prvi znak označuje tip podatkov in s tem določa, kako naj prebiramo ostanek polja. Oznaka tipa pomeni, da sledijo podatki o poziciji brez časovne informacije ali z njo, meteorološki podatki s vremenske postaje tipa Ultimeter 2000 , sporočilo določeni postaji itd. Tip podatkov tudi pove, če je APRS postaja sposobna sprejemati sporočila in odgovarjati na poizvedbe. Tako lahko že iz prvega prejetega paketa izvemo, če se s postajo da navezati stike (običajno APRS postaje povezane računalnikom) ali ne (običajno so to sledilniki).

 

Paket lahko nosi podatek tudi o času, ko je bil poslan na nekaj načinov, ki jim je skupno to, da niso prav popolni. Vsebujejo lahko dan/ure/minute , ure/minute/sekunde in mesec/dan/ure/minute . V prvih dveh oblikah je dodana še črka, ki določa, če je podatek v GMT ali po lokalnem času. Ker podatek o času oddaje paketa ni obvezen, ga mora sprejemna APRS postaja če shranjuje informacije, sama dodati.

 

V kratici APRS črki P in R pomenita »position reporting«, zato si najprej oglejmo strukturo najbolj osnovnega paketa.

 

Geografska pozicija, smer in hitrost

 

Podatkovni del paket, ki ga odda sledilnik SMtracker izgleda takole :

 

/301023z4610.12N/01419.21E>242/022/A=000357m5

 

Prvi znak »/« pomeni postajo, ki ne zna sprejemati sporočil in je oddala okvir »30«. dne tekočega meseca ob 10:23 (»1023«) po GMT (»z« kot zulu). Trenutna pozicija postaje je bila 46 stopinj 10.12 minut severno (»4610.12N« decimalke so stotinke minute) in 14 stopinj in 19.21 vzhodno (»01419.21E«). Vmesni »/« je oznaka za primarni del tabele simbolov in »>« iz te tabele določa sličico postaje. V našem primeru je to avtomobil. Avtomobil je v tem trenutku peljal v smeri 242 stopinj s hitrostjo 22 vozljev(ne supervozljev, ampak tistih navtičnih, kar nanese 41 km/h; tole z merskimi enotami je prava grozljivka) (»242/022«). Sledi polje za komentar, ki bi morala v našem primeru »/A=000357« pomeniti nadmorsko višino v čevljih. No, resnici na ljubo trenutna različica SMtrackerja tukaj iz protesta zaradi popolne zmede v standardih APRS pove višino v metrih, hi. In to označi v nadaljevanju z »m«, kar je že del prostega komentarja. Končna številka »5« je podatek, ki pove, da je SMtracker oddal paket po šesti definirani poti VIA iz prednastavljene tabele (prva pot nosi številko 0).

 

Zanimiv dodatek k podatkom o poziciji je »PGH« (od Power, Gain, Height) , sedem bajtov dolg niz, ki specificira moč oddajnika aprs postaje, višino antene nad zemljo, ojačenje antene in njeno smernost. Programi za aprs iz teh podatkov lahko izračunajo približen domet postaje.

Niz je sestavljen tako:

 

»PGH«phgd (številke iz spodnje tabele):

 

Koda phgd

 0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

 

moč (p)

<1

1

4

9

16

25

36

49

64

81

W

višina (h)

3

6

12

24

48

96

195

390

780

1560

m

ojačenje (g)

0

1

2

3

4

5

6

7

8

9

DB

usmerjenost (d)

omni

45 (NE)

90 (E)

135 (SE)

180 (S)

225 (SW)

270 (W)

315 (NW)

360 (N)

 

stopinj

 

Podatek o višini (h) določimo glede višino antene nad povprečjem okolice (in ne nadmorsko višino).

Primer »PHG5132« pomeni moč oddajnika 25W , antena je 6m nad povprečjem okoliškega terena, ojačenje antene 3db, usmerjena pa je na vzhod (E).

 

Večina programov za aprs nariše s pomočjo PHG krog oziroma elipso, ki označuje domet postaje. Če podatka PHG postaja ne oddaja, programi za APRS predvidevajo, da gre za oddajnik s 25W moči v omni anteno z ojačanjem 3db na 6m višine, ki ima tako slabih 10km dometa.

 

Goniometrične podatke ravno tako lahko dodajamo običajnim podatkom o poziciji. Obstajata dve obliki. Za postaje z omnidirekcionalnimi antenami je dodatek podoben »PHG« in se s pomočjo tabele določi slišnost iskanega signala. Primer »DFS2360« pomeni slab signal (okoli S2) v omnidirekcionalni anteni, ki je 24m nad povprečnim terenom. Druga oblika je namenjena avtomatskim DF (direction finding) postajam, saj dodaja podatke o smeri najboljše slišnosti kar podatkom o smeri in hitrosti vožnje. Take postaje so na aprs.net-u zelo redke.

 

APRS objekti

 

V omrežje APRS lahko pošljemo podatke, ki niso vezani le na našo lastno geografsko pozicijo. Objavimo lahko tudi raznovrstne aprs podatke za nekoga drugega, kot npr. za radijsko postajo, ki nima programske in strojne opreme za aprs, za podatke o elementarni nesreči, za vremenski pojav (nevihto, tornado ali poplavni val) … Paket, ki nosi take podatke, ima na začetku podatkovnega polja ime objekta, ki je dolgo devet črk. Sledi oznaka, ali gre za veljaven (živ) objekt ali paket, ki obvešča postaje, da je objekt potrebno izbrisati z zemljevida (mrtev objekt). Postaja, ki je paket oddala, je lastnik objekta in njegove podatke občasno osvežuje. Primer zanimivega objekta lahko vidimo na sliki XX : obvestilo, da so nepridipravi ukradli repetitor R7A .

 

<Slika 1. APRS objekt>

 

Meteorološki podatki

 

Med bolj zanimive podatke na APRS vsekakor sodijo podatki o vremenu. Programi za APRS lahko podatke z malih mikroprocesorskih meteoroloških postaj (na primer Peet Brothers, Ultimeter, Davis …) oddajo kot WX paket. Oglejmo si vsebino najbolj pogostega paketa z meteorološkimi podatki.

 

I3VZB-3>APEWX,IK4XQC-11*,WIDE4-3,S53SM,I:

=4536.27N/01101.41E_237/003g004t049r000b0240h58 Prev.Variabile

 

Podatkovna polja vsebujejo geografske koordinate, simbol postaje (ki je po dogovoru »_« in označuje WX postajo), sledi smer vetra v stopinjah (v primeru 237),  hitrost vetra v milijah na uro (3 mph ali 1,3 m/s), hitrost sunkov vetra   v zadnjih petih minutah (4 mph ali 1,8 m/s), temperatura v stopinjah Farenheita (49 st.F ali 9,4 st.Celzija), količino padlega dežja v zadnji uri v stotinkah palca (v našem primeru 0), barometrski tlak v desetinkah hPa (1024 hPa) in relativna vlažnost v % (v našem primeru 58%).

 

Program UiView prikaže te podatke v mnogo bolj človeški obliki, hi.

 

<Slika 2. WX>

 

Telemetrija

 

Na žalost redko zasledimo aprs pakete, ki nosijo telemetrične podatke. Protokol za aprs predpisuje dve obliki. Pri enostavnejši se podatkovni del ax.25 paketa začne s črko »T« , ki ji sledi »#« s trimestno zaporedno številko paketa in pet trimestnih, z vejicami ločenih številčnih vrednosti z npr. analognimi odčitki senzorjev. Na koncu pa je še osem binarnih podatkov, ponazorjenih kar z nizom »0« in »1« . Tak paket si lahko poljubno razlagamo. Vendar lahko sporočimo drugim aprs postajam tudi natančnejše navodilo, kako naj interpretirajo vrednosti.

 

V dodatnih štirih zaporednih aprs sporočilih (o obliki sporočil bomo več prebrali v naslednjem odstavku) oddamo informacije o :

·         imenih spremenljivk,

·         merskih enotah oz. labelah,

·         koeficientih za izračun vrednosti,

·         bitnih vrednostih .

 

Primer aprs paketov, ki bi jih npr. poslal toplozračni balon, bi izgledalo takole:

 

S57TWS-11>APRS,RELAY,WIDE4-4:

:S57TWS-11:PARM.Battery,Btemp,ATemp,Pres,Alt,Cam,Chut,Sun,10m,ATV

 

S57TWS-11>APRS,RELAY,WIDE4-4:

:S57TWS-11:UNIT.v/100,deg.C,deg.C,Mbar,m,Click,OPEN,on,on,hi

 

S57TWS-11>APRS,RELAY,WIDE4-4:

:S57TWS-11:EQNS.0,5.2,0,0,.53,-32,3,4.39,49,-32,3,18,1,2,3

 

S57TWS-11>APRS,RELAY,WIDE4-4:

:S57TWS-11:BITS.10110000,S57TWSjev testni balon

 

S57TWS-11>APRS,RELAY,WIDE4-4:

T#005,199,000,255,073,123,01101001

 

Podrobnejšo razlago bi izpustili, povejmo le, da spremenljivka »Battery« z vrednostjo 199 pomeni 10.348 V (v EQNS so njeni koeficienti a=0 , b=5.2 in c=0 , kar v enačbi a*v**2+b*v+c znese 1034.8 oz. usklajeno z enoto iz sporočila UNITS : 10.348V) .

 

Sporočila

 

Zelo uporabna funkcija APRS je izmenjava kratkih sporočil med postajami. V podatkovnem polju uporabimo prvih devet znakov za pozivni znak postaje, ki ji namenjamo sporočilo. Po pravilih protokola APRS so naslovna polja ax.25 okvirja seveda namenjena APRS naslavljanju, kar pomeni, da bo UI paket potoval med postajami, ki poznajo generične aliase. Če bo med njimi tudi postaja, ki ji je sporočilo namenjeno, je seveda druga stvar, hi.

 

S57TWS>APRS,RELAY,WIDE4-4:

:S53SM    :Hojla, Sandi!{001

 

Zadnji del sporočila nosi oznako oz. zaporedno številko sporočila, s katero naslovnik lahko potrdi sprejem. Primer potrditve prejema prejšnjega sporočila izgleda takole:

 

S53SM>APZ036,TRACE2-2:

:S57TWS   :ack001

 

Obvestila in novice

 

Obvestila so posebna oblika sporočil, ki so naslovljena na »BLN« , ki mu dodamo enomestno številko. Običajno jih uporabljamo za sporočanje splošnih informacij nekajkrat na uro:

 

S50AOP>APZ036,TRACE2-2:

:BLN1     :Bliza se snezni vihar!

 

Novice so podobne obvestilom. Naslovljene so na »BLN«, ki mu sledi enočrkovna oznaka prosto dogovorjene informacije (sestanek, obvestilo o motenem delovanju digipiterja …). Ker so obvestila in novice namenjene vsem aprs postajam, je z njimi mogoče obvestiti zelo širok krog radioamaterjev brez nepotrebnega prometa na  radijskih frekvencah.

 

Prehodi med radijskim omrežjem APRS in internetom

 

Kot logična nadgradnja radijskega omrežja APRS na običajnih frekvencah (npr. 144.800 MHz) so se kmalu pojavili APRS prehodi (APRS-to-Internet Gateway ali IGATE). To so APRS postaje, ki so povezane v internet in omogočajo vpogled v stanje na radijskih fekvencah aprs tudi drugim radioamaterjem, uporabnikom interneta. Poleg tega pa tudi našim sorodnikom in prijateljem po celem svetu, hi. Poleg te nedvomno zelo zanimive funkcije za popularizacijo radioamaterizma, APRS prehodi s podatki polnijo nekaj podatkovnih baz s slišanimi APRS paketi. Najbolj znana taka podatkovna baza je na http://www.findu.com/ , kjer je mogoče pregledovati sledi mobilnih postaj, izrisovati grafikone vremenskih postaj in podobno tudi za nekaj dni nazaj.

 

Prehodi so med seboj običajno povezani in tako zelo razbremenijo radijsko APRS omrežje. Možno jih je tudi nastaviti, da po strogo določenih pogojih nekatere APRS pakete z interneta oddajo v radijsko omrežje in omogočijo npr. sprejem sporočil med zelo odaljenimi postajami.

 

APRS prehodi svoje podatke na internetu ponujajo na nekaj tcp vratih (portih). S telnetom na vrata 10151 strežnika ropotulja.saop.si (oz. s50aop.ampr.org z tcp/ip preko packet omrežja) dobimo podatke vseh postaj, ki jih je prehod slišal zadnje pol ure in potem sproti vse okvirje z radijskega omrežja in povezanih prehodov. Na ta vrata lahko tudi pošiljamo svoje APRS podatke in prav to omogočajo običajni programi za aprs, kot na primer UiView. Da bi ne prišlo do problemov z neavtorizirano uporabo radioamaterskih »zadev«, se morajo postaje, ki se priklapljajo preko interneta še posebej identificirati s posebno kodo, ki je izračunana iz pozivnega znaka in jo dajejo upravljalci prehodov.

 

Na večini APRS prehodov lahko pogledamo kratko statistiko in seznam povezanih prehodov ter APRS postaj preko spletne strani. Na APRS prehodu S50AOP je ta spletna stran na http://aprs.hamradio.si:14501/ (oziroma http://s50aop.ampr.org:14501/) .

 

Nastavitev APRS programov

 

Programe za APRS najdemo na internetu, za začetek priporočam popularni UiView (zastonjsko, 16bitno različico), ki ga lahko med drugim pretočite tudi s strežnika s50aop.ampr.org (oz. aprs.hamradio.si).

 

Na kratko si oglejmo, kako ga nastavimo. Tako zastonjska (freeware) kot plačljiva (shareware) različica programa sta dobro dokumentirana in namestitev bi ne smela povzročati preglavic vsem, ki ste vsaj enkrat namestili kakšen program na osebni mlinček.

 

Za uporabo programa moramo nastaviti nekaj osnovnih podatkov o pozivnem znaku in geografski lokaciji v menuju Setup/Station Setup . Če pri roki nimamo sprejemnika za GPS oziroma prijaznega prijatelja, ki bi nam s svojo GPS igračko izmeril geografsko pozicijo, si lahko za prvo silo pomagamo z zemljevidom. Odčitane koordinate moramo običajno malenkost popraviti, ker APRS uporablja koordinate po WGS84 in ne po našem državnem standardu. Navodila za izračun popravka so običajno napisana na spodnjem robu zemljevida. No, prav velike škode pa ne bo, če bomo v APRS omrežje pošiljali za par sto metrov zgrešene koordinate, hi. Koordinate so v stopinjah, minutah in decimalnem delu minute ( in ne sekundah).

 

Izberemo si še simbol, ostali podatki naj ostanejo taki kot na sliki. Predvsem ne pretiravajmo z zmanjševanjem intervala pošiljanja beaconov. Za nepremične postaje je 30 minut prava vrednost.

 

Podatki o postaji

 

<Slika 3. Podatki o postaji>

 

Priključitev TNCja

 

Če ste v bližini APRS digipiterjev in imaš pri roki star 1200bps AFSK TNC, se ga gotovo izplača uporabiti. Nastavitev parametrov za komunikacijo z njim je seveda odvisna od eproma (firmwareja) v njem. Nastavitve za Tiny so prikazane na naslednji sliki. Na voljo je precej raznih tipov TNCjev, tudi TF, WA8DED , KAM itd. V skrajnem primeru lahko ukaze za TNC prilagodimo preko gumba Edit. UiView odlično sodeluje tudi s AGW vmesnikom. To je nekakšen univerzalni gonilnik za TNCje pod Windowsi. AGW lahko spremeni tudi običajno zvočno kartico v priročen navidezni TNC, če se imamo voljo spoprijeti s vmesnikom za oddajo in PTT, hi.

 

 

<Slika 4. Parametri z povezavo s TNC>

 

Povezava na internetni APRS prehod

 

Za malo manj radioamaterski pristop na APRS lahko uporabimo kar pristop preko interneta. Namesto na radijsko postajo in TNC, bomo program povezali kar na APRS prehod. Za začetek zadostuje internetni naslov APRS prehoda in številka tcp/ip vrat. Vendar bomo s tem lahko samo spremljali promet na APRS, naši podatki pa ne bodo šli v omrežje. Za zaščito pred nelegalnim oddajanjem APRS paketov v radijsko omrežje, so avtorji programske opreme za prehode določili, da se mora uporabnik prehoda še dodatno identificirati s kodo (validation number), ki mu jo na zahtevo (in po preverjanju, hi) sporočijo.

<Slika 5. Podatki za povezavo na APRS prehod>

 

Zemljevidi

 

Programi za APRS bi bili okrnjeni, če bi podatkov ne izrisovali na zemljevide. Digitalizirani zemljevidi v obliki standardnih .jpg datotek morajo biti pred uporabo »kalibrirani« : na istem direktoriju, kjer se nahaja grafična datoteka določenega zemljevida, mora obstajati še majhna tekstovna datoteka .inf, ki vsebuje koordinate zgornjega levega in spodnjega desnega vogala in ime zemljevida. S temi podatki si programi pomagajo pri prikazovanju geografskih podatkov. Za zemljevid »nordest.gif« je vsebina datoteke »nordest.inf« naslednja:

 

46.22.42N, 10.31.42E

44.34.08N, 14.24.15E

Severovzhod

 

 

Namesto zaključka

 

APRS je zanimiva tehnologija, podobna profesionalnim sistemom za sledenje vozilom. Tu pa se podobnosti končajo: APRS ima še cel kup drugih funkcij in na obzorju se pojavljajo še nove. Nedvomno bomo v bližnji prihodnjosti vsi uporabljali visokotehnološke škatljice, ki bodo križanci med GSM in sprejemnikom za GPS ali kakšno drugo napravo za določanje lokacije (npr. s pomočjo triangulacije med baznimi postajami za mobilno telefonijo) … ampak do takrat si bomo hami gotovo našli kakšen drug izziv.

 

Zanimive povezave:

Domača spletna stran programa UiView : http://www.ui-view.com/

APRS prehod S50AOP : http://aprs.hamradio.si/

Uradna dokumentacija protokola APRS : http://www.tapr.org/tapr/html/Faprswg.html